Posočje je eden tistih koncev Slovenije, kamor se lahko vračam znova in znova. Soča, gore, planine, gozdovi...
Tokrat smo se namesto najbolj znanih pohodniških poti odločili poiskati nekaj malo bolj mirnih. Takih, kjer lahko lulaš tik ob poti, ker itak ni nikjer nobenga. :)
Našli smo dve precej različni turi. Prva nas je vodila iz vasi Krn na Mrzli vrh nad planino Pretovč, druga pa iz Svina na Svinsko in Idrsko planino pod Matajurjem.
Obe sta označeni in tehnično nezahtevni, vendar sta dovolj dolgi in predvsem druga tudi precej strma, da zahtevata nekaj kondicije.
1. Mrzli vrh nad planino Pretovč
Izhodišče: vas Krn
Dolžina: slabih 13 km
Višinska razlika: 607 m
Čas hoje: dobra 3 ure
Zahtevnost: lahka do zmerno zahtevna
Tip poti: krožna pot, gozd, makadam in travnata pobočja
Vas Krn je izhodišče za precej bolj znane poti, vendar se mi zdi, da je ta tura na Mrzli vrh precej bolj mirna.
Mi smo jo opravili v precej slabem vremenu, zato razgledov sicer nismo imeli v polnem sijaju, a glede na to, da smo bili na poti praktično sami, mislim, da tudi lep sončen dan tukaj ne bi povzročil posebne gneče.
Kako do izhodišča?
Do vasi Krn vodi zelo ozka in mestoma precej izpostavljena cesta. Če nisi najbolj sproščen/a na ozkih gorskih cestah in ob prepadih, zna biti že vožnja do izhodišča manj prijeten del izleta.
Ko prideš v vas, nadaljuješ proti zadnjim hišam. Parkiraš lahko ob mostu čez potok oziroma nadaljuješ še naprej čisto do konca vasi, kjer je pri zadnjih hišah manjše parkirišče za približno štiri avtomobile.
Od tam se začne markirana pot.
Prvi del vodi po precej široki makadamski poti in večinoma skozi gozd. Pot ni posebno zahtevna in precej hitro pridobivaš višino. Nato prideš do lovske koče, od tam pa se pot začne spuščati proti planini Pretovč.
Muzej na prostem Mrzli vrh
Pri planini Pretovč se začne zanimivejši del poti. Nadaljuješ navzgor proti Mrzlemu vrhu do kapelice in potem po levem pobočju do vrha. Pri kapelici smo se ustavili tudi pri informacijskih tablah, ki povedo nekaj več o zgodovini tega območja.
Mrzli vrh je namreč eno pomembnejših območij prve svetovne vojne v Posočju. Na njem je potekala ena najhujših bitk na tem območju, danes pa je območje urejeno kot muzej na prostem.
Po pobočjih so še vedno vidni ostanki jarkov, kavern, obrambnih položajev in drugih objektov, ki pričajo o dogajanju pred več kot sto leti. Pa tudi na tleh se najde še precej ostankov granat. Na območju je tudi betonski oltar, ki so ga leta 1917 postavili madžarski vojaki.
Moram pa priznati, da sem pričakovala nekoliko bolj urejen muzej na prostem. Ostalin je kar nekaj, vendar območje ni posebej sistematično urejeno in predvsem na travnatih delih je treba biti precej pozoren na markacije. Pot je označena z rdečimi in črnimi črtami. Mi smo se na enem delu celo malo izgubili, zato priporočam, da tukaj ne hodiš čisto avtomatsko po občutku. Ko zapustiš gozd in prideš na travnata pobočja, markacije niso vedno tako očitne.
Na vrhu Mrzlega vrha stoji križ. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, je jasno, da so razgledi tukaj eden glavnih razlogov za obisk. Ob lepem vremenu se odpre pogled proti dolini Soče, Kobaridu in Tolminu, pa tudi proti Krnu, planini Kuhinja in okoliškim vrhovom.
Krožno čez planino Lapoč
Z vrha smo nadaljevali krožno navzdol in se spustili še proti planini Lapoč, nato pa se mimo planine Pretovč vrnili proti vasi Krn.
Tura je tako ravno prav dolga za prijeten dopoldanski ali popoldanski pohod, čeprav se zaradi zgodovinskega pomena in razgledov splača vzeti nekaj časa tudi za postanke.
Moj vtis: zelo lepa izbira za vse, ki si želijo mirnejšega pohoda in jih zanima tudi zgodovina prve svetovne vojne. Muzej na prostem ni najbolj urejen, zato tukaj ne pričakuj klasične muzejske izkušnje, ampak predvsem ostanke, ki jih samostojno odkrivaš po pobočju. Meni je bila všeč predvsem kombinacija zgodovine, planin in razgledov ter dejstvo, da na poti skorajda nismo srečali nikogar.
2. Svinska in Idrska planina pod Matajurjem
Izhodišče: vas Svino pri Kobaridu
Dolžina: približno 13 km
Višinska razlika: 1.060 m
Čas hoje: slabe 4 ure
Zahtevnost: zmerno zahtevna zaradi dolžine in velike višinske razlike
Tip poti: večinoma gozdna pot in steza, na vrhu odprta travnata planina
V vasi Svino smo parkirali ob vaški pipi in otroškem igrišču (prostora je le ta en avtomobil). Iz kraja Svino smo se odpravili proti Svinski planini. Pot je markirana. Prvi del je zelo strm. V dobrih štirih urah hoje gor in dol smo naredili približno 13 kilometrov in kar 1.060 višinskih metrov. Večino časa hodiš po gozdu oziroma po precej zaprti gozdni stezici, kjer ni veliko razgledov ali posebnih zanimivosti.
Pot sama po sebi ni ravno zanimiva. Če bi me vprašal/a, ali je to ena najlepših pohodniških poti v Posočju, bi zagotovo rekla ne. Če pa iščeš pot, kjer boš imel/a občutek svobode in miru, si na pravi poti.
Svinska planina
Po precej strmem vzponu se gozd končno odpre in prideš na Svinsko planino. Po dolgem vzponu skozi gozd se pred tabo odpre planina in končno dobiš občutek, da se je ves tisti vzpon nekam pretočil.
Na Svinski planini ni bilo živeduše, zato pa nas je čakala živa planšarska zgodba nekoliko naprej.
Idrska planina in planšarstvo
Na Idrski planini še vedno obratuje planina, kjer so imeli letos približno 38 krav (skupnost).
Tam nas je sprejel planšar, ki nam je z veseljem pokazal, kako poteka življenje na planini in kako nastajajo njihovi mlečni izdelki. Kupili smo tudi nekaj domačega sira in skute. Ker na planini ni infrastrukture sodobnega sveta, si pomagajo z agregatom, tudi pri molži krav. Povedal nam je, da je bilo letos precej sušno, zato so krave dale manj mleka kot običajno. Na planini ostanejo približno do začetka oziroma sredine septembra, odvisno od vremena in razmer.
Na Mrzli vrh iz te strani mi tokrat nismo nadaljevali. Če te zanima ta vzpon, sem ga že opisala v ločenem zapisu, kjer sem na Mrzli vrh šla iz Avse. Do Mrzlega vrha je z Idrske planine še kakšnih 20 ali 30 minutk vzpona.
Moj vtis: to je precej bolj zahtevna tura od prve. Ne zaradi tehnične zahtevnosti, ampak zaradi več kot 1.000 višinskih metrov in precej strmega vzpona. Pot skozi gozd je po mojem mnenju precej nezanimiva, zato bi jo priporočila predvsem tistim, ki imajo radi dolge vzpone, mir in planinsko življenje. Če iščeš razgledno in ves čas zanimivo pot, bi izbrala katero drugo. Če pa si želiš nekaj bolj odmaknjenega, je lahko prav to njen čar.
Če v Posočju iščeš malo več miru ...
Posočje ima ogromno zelo priljubljenih poti in znamenitosti. In prav je tako. Soča, Kozjak, Mangart, Krn in številne druge točke so priljubljene z razlogom.
Ampak če se želiš za nekaj ur umakniti od najbolj obiskanih poti, sta ti dve lahko dobra ideja. Ne pričakuj pa skritih Instagram biserov, kjer je vsak ovinek pripravljen za razglednico.
Pri teh dveh turah je čar predvsem drugje: malo ljudi, planine, zgodovina, gozdovi in občutek, da si za nekaj ur odklopljen od vsega.
Po vzponu pa tudi malo regeneracije
Po daljših pohodih in vzponih poskrbim tudi za regeneracijo. Pri tem je del moje rutine Senshop magnezij, ki ga uporabljam kot podporo telesu po fizičnem naporu.
Če ga želiš preizkusiti tudi ti, lahko s kodo NIKAK10 uveljaviš 10% popust.
Oglas za Mind trade d.o.o.