Toblach ali Dobbiaco je raj za kolesarje. Če iščete popolno destinacijo za družinske počitnice, polne kolesarskih in pohodniških dogodivščin, je Toblach (Dobbiaco) v osrčju Dolomitov odlična izbira. V tem slikovitem kraju smo preživeli nepozabne dni in v tem blog zapisu najdeš nekaj idej za preživljanje časa, ki bodo navdušile tako otroke kot odrasle.
Kje smo spali?
- Kamp Olympia v Villabassi: Odličen kamp, ki je bil naša baza prva dva dni. Ponuja vse, kar potrebujete: čiste sanitarije z vročo vodo, igralnico za otroke, ogrevan zunanji bazen in celo savne. Parcele so dovolj velike, da smo nanjo brez težav parkirali avtodom in kombi, cena je primerna ponudbi (220 € za 2 noči za 3 odrasle in 2 otroka konec avgusta). Bonus je brezplačen avtobusni prevoz v mesto.
- Brezplačno parkirišče ob žičnici Tre Cime-Elmo v Versiacu: Odlična rešitev za samooskrbne popotnike z avtodomi. Parkirišče ponuja brezplačno prenočevanje, mi pa smo ujeli tudi Wi-Fi signal. Idealno izhodišče za raziskovanje okolice.
Kolesarske dogodivščine
Okolica Toblacha je prava Meka za kolesarjenje in ponuja številne urejene kolesarske poti, primerne tudi za najmlajše kolesarje.
Kolesarska pot Villabassa-Sexten (z možnostjo do Mosa): Mi smo se na to kolesarsko pot podali kar iz našega kampa in kolesarili proti mestu Moso. Na začetku kolesariš po asfaltu, mimo travnikov in pašnikov. Vmes je nekaj makadama (lep, utrjen) in razgibanega gor in dol terena ob reki Dravi. Kolesarska nas je vodila do Toblacha in naprej do San Candida (previdno skozi mesto). Malo pred krajem Sexten nas je čakalo super otroško igrišče, odlično za postanek. Še eno otroško igrišče je tudi v kraju Sexten, tik ob kolesarski. Skupno smo prekolesarili 32 km in opravili 300 višinskih metrov. Kolesarska je super, primerna za otroke, razgibana, a enostavna. Mi smo mlajšo precej vlekli, sploh na makadamskih vzponih.
Kolesarska pot San Candido-Lienz: To je del znane kolesarske poti Tour de Drau, ki se začne v Toblachu in se razteza vse do Varaždina. Mi smo prevozili le del poti, in sicer smo se od Versiaca zapeljali do avstrijskega kraja Sillian. Do tja vodi v celoti asfaltirana kolesarska pot, ki gre tik ob reki Dravi. Naš cilj je bila Loacker trgovina, kavarna in tovarna, kjer smo si privoščili oddih, nakupili vaflje in se posladkali. Vračali smo se po isti poti nazaj in naredili 26 km in samo 92 višincev. Ta kolesarska steza je idealna za družine, res je lahka.
Na tem mestu še dve dodatni ideji, prva tudi za družine, druga pa za bolj vzdržljive kolesarje (je več vzpona in makadama):
Kolesarska pot Villabassa-Brunico: Obstaja tudi možnost kolesarjenja v drugo smer, torej iz Villabasse do Brunica. Gre za 28-kilometrsko kolesarsko pot s 366 metri vzpona. Več informacij o tej poti lahko najdete tukaj: Cycle Path Niederdorf (Villabassa)-Bruneck (Brunico) | Drei Zinnen Dolomites.
Kolesarska pot San Candido-Cortina: Znana kolesarska pot, ki vodi po nekdanji železniški progi in je dolga 30 km. Čeprav je nismo prekolesarili, velja za eno najlepših v regiji in je odlična izbira za družine in ljubitelje panoramskih razgledov.
Pohodne in sprehajalne poti
Poleg kolesarjenja ponuja okolica Toblacha številne možnosti za pohode, od enostavnih sprehodov do zahtevnejših visokogorskih tur.
1. Sprehod okrog jezera Toblach (Sentiero Natura)
Gre za enostaven 3 km dolg sprehod po poti okrog jezera, ki vam bo vzel le eno uro časa. Ne pozabite si ogledati bunkerja, ki ga najdete pod imenom Bunker am Toblacher See – novejši bunker, ki je zakamufliran. Vstop vanj je na lastno odgovornost, zato s seboj ne pozabite vzeti svetilke in vrečo poguma.
2. Ogled trdnjave Forte di Landro in sprehod do jezera Landro
Z avtom se zapeljite do razgledišča Vista Panoramico Tre Cime di Lavaredo, od koder je do jezera Landro le 15 minut hoje po kolesarski stezi. Če greste na parkirišču levo, navzdol se tam nahajata dve trdnjavi Forte di Landro, utrdbi iz konca 19. stoletja, ki ju je Avstro-Ogrska uporabljala za obrambo meje. Ogled vam bo vzel le približno 15 minut (vstop na lastno odgovornost).
3. Sprehod po poti Mondo Magico della Foresta
Kratka, približno enourna pot, se začne pri železniški postaji Toblach. Gozd se nahaja na desni strani železnice. Potreben je rahel vzpon, ki vas pripelje do lesenih hiš in igral. Za nazaj pa smo se vračali mimo elektrarne, ki jo je tudi mogoče obiskati in si ogledati kratko predstavitev ogrevanja kraja Toblach z biomaso (brezplačen vstop).
4. Pohod v visokogorje do koče Rifugio Zsigmondy-Comici
Zahtevnejša, a zelo nagrajujoča tura. Avto smo pustili na plačljivem parkirišču (15 € na dan) v dolini Fiscalina. Najprej smo se po široki makadamski poti (tudi kolesarska) odpravili do koče Rifugio Fondovalle (Taschlusshutte) na 1548 m nadmorske višine. Tam smo se držali levo in po planinski poti številka 103 nadaljevali vse do koče Comici, ki leži na 2224 m.
Namig: Če tu zavijete desno, na pot številka 102, vas steza pripelje do koče Rifugio Tre Cime A. Locatelli, od koder je čudovit razgled na slavne Tre Cime. Ta pohod vas pelje tudi mimo dveh jezer. Tura je verjeno dolga približno toliko, kot tale naša.
Vzpon je bil dolg in strm, tisti dan je voda tekla iz vseh možnih lukenj, tudi po pohodni poti. Vreme smo imeli oblačno z grožnjami po dežju, a nas na srečo ni ulovila nobena ploha. V koči smo si privoščili čaj, vročo čokolado in šmorn. Hrana in pijača je bila odlična, cene pa visoke. Odigrali smo tudi en kalčo.
Na ta dan smo nabrali kar 865 višinskih metrov in 14,5 kilometrov.
5. Monte Elmo (Helm)
Z žičnico smo se zapeljali v visokogorje (povratna karta je 35 € za odrasle). Na vrhu je lesena vasica z domačimi živalmi in tematska pot za otroke, kjer lahko preizkusijo bosonogo hojo po različnih podlagah (po kamnih, sekancih, žaganju, hlodih, ...) Za odrasle in mamice z vozički je ob tematski poti urejena makadamska pot Pripelje do lepega jezerca obdanega z ležalniki.
Mi smo se odpravili še na sam vrh Monte Elmo, 2434 m. Sledili smo smerokazu in shojeni poti na levo. Na poti je bilo ogromno borovnic in brusnic, ponekod je bil cel hrib moder! Vzpon je bil sicer kar strm, a enostaven. Na vrhu, na meji med Avstrijo in Italijo, smo poleg čudovitih razgledov videli tudi ostanke vojaških objektov. Na vrhu trenutno gradijo novo kočo. Gre za izjemno razglede vrh in videli smo vse prej osvojene točke (Kočo Comici in tovarno Loacker). Naredili smo krožno turo in se navzdol vračali po širši makadamski cesti (po tej lahko na vrh Helma prikolesarite iz kraja Sexto), ki je bila dolga 7 km in nam je vzela približno tri ure.
Ob žičnici je Messnerjev muzej in restavracija. Muzeja nismo obiskali, smo pa sreči gospoda Messnerja. Jedli smo pa tudi v dolini saj so bile cene v visokogorju kar navite.
Več idej o pohodnih poteh za družine najdeš v mojem priročniku Dolomiti za male planince.