Dolomiti konec oktobra imajo prav poseben čar. Jesenske barve se prepletajo s prvimi snežnimi zaplatami, visokogorske koče zaprejo svoja vrata, žičnice se ustavijo, na poteh pa je precej manj pohodnikov kot v poletnih mesecih. Za nas je bil to odličen čas za raziskovanje gora, zato smo jesenske počitnice preživeli v okolici Canazeija, ki je bila naša baza za tri dni pohodniških dogodivščin.
V treh dneh smo opravili tri zelo različne pohode. Prvi nas je vodil od jezera Fedaia do razgledne točke Porta Vescovo, drugi je bil prava visokogorska preizkušnja z vzponom do čudovitega jezera Antermoia, tretji pa nas je popeljal po razglednih poteh pod mogočnim Sassolungom in na vrh Col Rodella.
V Dolomite smo se odpravili z otrokoma, starima osem in devet let, ki sta že zelo izkušena planinca. Vseeno smo vsak dan sproti prilagajali načrte razmeram in svojim sposobnostim. Predvsem pohod do jezera Antermoia je bil precejšen zalogaj in ni primeren kar za vsako družino.
V nadaljevanju delim našo izkušnjo, opis vseh treh poti in praktične informacije, ki ti lahko pomagajo pri načrtovanju lastnega (jesenskega) obiska Dolomitov.
Naša baza: Canazei in hotel Dolomites Inn
Za izhodišče našega raziskovanja smo izbrali Canazei, gorski kraj v dolini Val di Fassa na približno 1.465 metrih nadmorske višine. Njegova lega je odlična za raziskovanje različnih delov Dolomitov, saj so v bližini številni prelazi, gorske poti in razgledne točke. V preteklih letih smo določene predele že dodobra raziskali. Z otrokoma smo se povzpeli tudi na Piz Boè, ko sta bila še precej mlajša, obiskali smo Passo Pordoi, Passo San Pellegrino in Col Margherito ter raziskovali čudovito dolino Fuciade. Opise naših preteklih dogodivščin v teh krajih najdeš tudi v mojem vodniku Dolomiti za male planince.
Prenočili smo v hotelu Dolomites Inn, ki ga z veseljem priporočam. Imeli smo polpenzion, za dva odrasla in dva otroka za dve nočitvi smo plačali 330 €. S hrano smo bili res zelo zadovoljni in na celotno izkušnjo nimam nobene pripombe.
Glede na naše pohodniške izlete in bolj mrzlo obodbje se mi je zdelo zelo pomembno, da se po dnevu na poti vrnemo v prijetno nastanitev, kjer se lahko dobro najemo in spočijemo. Tukaj smo dobili prav to.
1. dan: Od jezera Fedaia do Porta Vescovo
Izhodišče: Passo Fedaia, približno 2.057 m.
Cilj: Porta Vescovo, 2.478 m.
Dolžina poti: približno 9,5 km v obe smeri.
Višinska razlika: približno 540 m vzpona.
Čas hoje: približno 3 ure.
Zahtevnost: zmerna, z izrazitejšim vzponom v drugem delu.
Sprehod ob jezeru Fedaia
Prvi pohod smo začeli na prelazu Fedaia, ob čudovitem jezeru Lago di Fedaia, ki leži ob vznožju mogočne Marmolade. Že samo jezero je vredno obiska, zato je ta izlet odlična izbira tudi za tiste, ki si želijo le krajšega sprehoda z lepimi razgledi. Prvi del poti vodi ob jezeru in čez jez. Pot je široka, asfaltirana in razmeroma ravna, dolga približno dva kilometra v eno smer. Primerna je tudi za sproščen sprehod, zato se lahko do tukaj odpraviš brez načrtovanja zahtevnega planinskega vzpona.
Mi pa smo želeli nekoliko višje, zato smo nadaljevali proti Porta Vescovo.
Vzpon po poti 698 do razgledne točke
Na območju prelaza Fedaia smo zavili na planinsko pot številka 698. Tukaj se značaj pohoda precej spremeni. Namesto široke poti ob jezeru nas čaka vzpon po travnatem pobočju, ki postaja vse bolj strm. Z vsakim pridobljenim višinskim metrom se odpirajo lepši razgledi na jezero Fedaia, ki je od zgoraj videti še posebej čudovito. Med vzponom smo se večkrat ustavili, ne samo zaradi počitka, ampak tudi zaradi fotografiranja. Naš cilj je bila Porta Vescovo, na višini 2.478 metrov, kjer je tudi zgornja postaja žičnice iz Arabbe. Ob prihodu nas je pričakala čudovita razgledna točka s pogledom na okoliške gore in dolino proti Arabbi.
Posebnost našega obiska? Na poti nismo srečali nikogar. Za konec oktobra je to ena tistih prednosti, zaradi katerih se splača raziskovati gore tudi zunaj glavne sezone.
Vrnili smo se po isti poti. Skupaj smo prehodili približno 9,5 kilometra, premagali okoli 540 višinskih metrov in za celoten pohod potrebovali približno tri ure.
2. dan: Jezero Antermoia, naša največja pohodniška dogodivščina
Izhodišče: kraj Mazzin, v kraju je več parkirišč (v centru kraja so prve table).
Cilj: Lago di Antermoia, približno 2.500 m
Dolžina poti: skoraj 15 km v obe smeri
Višinska razlika: približno 1.200 m vzpona
Čas hoje: približno 3,5 ure navzgor in nekaj več kot 2 uri navzdol
Zahtevnost: dolga in strma visokogorska tura
Primernost za družine: zgolj za družine z izkušenimi, dobro pripravljenimi pohodniki.
Tura, pri kateri nismo vedeli, ali nam bo uspelo
Drugi dan nas je čakala prava avantura. Že pred odhodom smo vedeli, da je pohod do jezera Antermoia precej ambiciozen, še posebej z otrokoma. Nismo bili prepričani, ali nam bo uspelo priti do cilja, zato smo se dogovorili, da bomo pot prilagodili razmeram in počutju vseh štirih.
Naša izhodiščna točka je bil kraj Mazzin v dolini Val di Fassa. Od tam smo se odpravili proti skupini Catinaccio oziroma Rosengarten, kjer se skriva eno najbolj slikovitih visokogorskih jezer v Dolomitih. Lago di Antermoia je priljubljena pohodniška destinacija, a konec oktobra je bila zgodba povsem drugačna. Namesto množice pohodnikov smo na poti srečali le dve dekleti. Ob jezeru smo bili tako skoraj sami.
Pot skozi dolino, pod skalnimi stenami in čez prelaz Dona
Začetni del poti vodi po širši poti, ki se postopoma spremeni v ožjo planinsko stezo. Ta nas je najprej popeljala pod mogočnimi plezalnimi stenami, nato pa zavila po travnatih pobočjih proti sedlu. Ko smo ga dosegli, se je pokrajina znova odprla. Ozka steza se je spremenila v širšo pot, pred nami pa se je razprostirala travnata visokogorska planina. Tudi ta del poti je bil čudovit, saj smo lahko opazovali okoliške vrhove in se počasi pomikali vse višje. Nato je sledil še en strmejši vzpon v levo pobočje. Podlaga je bila bolj kamnita, v našem primeru pa je bilo na njej tudi nekaj snega. Na osojnih pobočjih so bile snežne zaplate, vendar je bil sneg mehak in suh, zato ni drselo. Derezic nismo potrebovali.
Kmalu smo dosegli Passo Dona, prelaz na približno 2.516 metrih nadmorske višine. Od tam nas je čakal krajši spust do koče Rifugio Antermoia, ki leži na približno 2.496 metrih. Do jezera je bilo nato le še približno deset minut hoje.
Lago di Antermoia: jezero, ujeto med skalami
Lago di Antermoia leži visoko v gorah, obdano z mogočnimi skalnimi stenami in surovo visokogorsko pokrajino. Njegova posebnost je prav ta kontrast med mirno vodno gladino in ostrimi, sivimi skalami, ki ga obdajajo. Jeseni, ko je narava že prešla v bolj umirjene barve, je bil prizor še bolj poseben. Nekaj snega na okoliških pobočjih je pokrajini dodalo zimski pridih, čeprav so bili nekateri deli poti še povsem kopni.
Ob jezeru smo si vzeli čas za malico in kratek počitek. Gorske koče so bile v tem obdobju že zaprte, zato smo morali za hrano in pijačo poskrbeti sami. Nato smo se obrnili in se po isti poti vrnili v dolino.
Bi pohod do jezera Antermoia priporočila družinam?
Da, vendar z zelo pomembnim opozorilom: to ni običajen družinski pohod, ki bi ga priporočila vsaki družini z otroki.
Naša otroka sta stara osem in devet let ter sta zelo izkušena pohodnika. Kljub temu smo se ture lotili pripravljeni na možnost, da bomo morali obrniti, če bi postalo pretežko ali bi se razmere poslabšale.
Čeprav pot večinoma ni izpostavljena (prepadna), je dolga, vzpon je strm, višinske razlike je veliko. Za nas je bil to eden tistih pohodov, na katere bomo še dolgo ponosni.
3. dan: Pot Friedrich August in razgled z vrha Col Rodella
Izhodišče: Passo Sella, približno 2.180 m.
Pot: Sentiero Friedrich August, številka 557.
Koča na poti: Rifugio Sandro Pertini, približno 2.300 m
Cilj: Col Rodella, 2.486 m.
Dolžina poti: približno 9 km v obe smeri.
Višinska razlika: približno 492 m vzpona.
Čas hoje: približno 4 ure.
Zahtevnost: zmerna, s krajšim strmejšim vzponom do vrha.
Sprehod pod mogočnim Sassolungom
Za zadnji dan smo izbrali nekoliko drugačno in lažjo turo. Zapeljali smo se na prelaz Passo Sella, ki leži na približno 2.180 metrih nadmorske višine, in pohod začeli v bližini hotela Passo Sella Dolomiti Mountain Resort. Tam smo tudi parkirali.
Odpravili smo se po poti, ki vodi navzgor proti smučišču. V tem delu smo hodili ob smučišču, nato pa dosegli Rifugio Friedrich August, eno od koč ob znameniti pohodniški poti Sentiero Friedrich August. Od tam smo nadaljevali po poti številka 557 proti koči Rifugio Sandro Pertini, ki leži na približno 2.300 metrih. Pot je precej položna, z nekaj blagimi vzponi in spusti, večinoma pa vodi po odprtem visokogorskem svetu. V času našega pohoda je bila sicer zelo blatna. Hodili smo po travnatih pobočjih, ob mogočnih stenah in med razgledi, zaradi katerih se v Dolomite vedno znova vračamo.
Sentiero Friedrich August, označen s številko 557, je priljubljena visokogorska pot, ki poteka pod mogočnim masivom Sassolungo in ponuja čudovite razglede na Marmolado, skupino Sella ter okoliške doline. Poimenovana je po saškem kralju Frideriku Avgustu III., ki je bil velik ljubitelj Dolomitov in pohodništva. Pot lahko prehodiš v različnih dolžinah, odvisno od izhodišča in tega, kje se odločiš obrniti. Od prelaza Passo Sella do koče Rifugio Sandro Pertini je približno 1 ura in 15 minut hoje v eno smer. Če želiš nadaljevati po celotni panoramski poti, se lahko odpraviš še proti koči Rifugio Sasso Piatto in naprej do planote Alpe di Siusi. Ena od priljubljenih možnosti je daljša tura od Alpe di Siusi do prelaza Passo Sella, ki meri približno 16 kilometrov in vzame okoli 5 ur in pol hoje. Natančna razdalja, višinska razlika in čas so odvisni od izbrane različice poti ter uporabe žičnic. Velika prednost poti Friedrich August je, da večji del poteka po odprtem visokogorskem svetu, brez izrazito zahtevnih tehničnih odsekov. Kljub temu zahteva primerno obutev, nekaj kondicije in pozornost na vremenske razmere. Poleti so ob poti odprte gorske koče, kjer si lahko privoščiš postanek in občuduješ razglede s teras.
Col Rodella: odločitev, ki je pohod spremenila v vrhunec dneva
Pri koči Friedrich August smo se odločili, da se ne bomo takoj vrnili do izhodišča, ampak se bomo povzpeli še na bližnji vrh Col Rodella. In to je bila ena najboljših odločitev!
Col Rodella se dviga na 2.486 metrih nadmorske višine. Čeprav se ne ponaša z izjemno višino v primerjavi z okoliškimi vrhovi, je njegova lega za razglede naravnost fantastična. Z vrha se odpre 360-stopinjski pogled na okoliško gorovje. Pred nami se je dvigal mogočni Sassolungo, v daljavi smo občudovali Marmolado in Piz Boè, pod nami pa sta se razprostirali dolini proti Arabbi in Canazeiju. Dejstvo, da smo na terasi Rif. Col Rodella sedeli čisto sami in je bilo nebo brez oblačka pa je neprecenljivo.
Vrnili smo se po isti poti do izhodišča pri Passo Sella. Skupaj smo prehodili približno devet kilometrov, naredili 492 višinskih metrov in za celotno turo potrebovali približno štiri ure.
Dolomiti konec oktobra: bi izbrala ta termin še enkrat?
Vsekakor!
Ta obisk Dolomitov je bil drugačen od naših poletnih obiskov. V gorah je bilo precej manj ljudi, poti so bile mirne, narava pa je ponujala čudovit preplet jeseni in zime. Na drevesih in grmovju so se še vedno kazale jesenske barve, višje na pobočjih pa so se pojavljale prve snežne zaplate. Ta kombinacija je pokrajini dala poseben značaj. Vreme nam je bilo naklonjeno, temperature so bile prijetne za hojo in večino časa smo lahko uživali v razgledih brez poletne gneče.
Seveda pa ima obisk zunaj glavne sezone tudi nekaj slabosti.
Vse gorske koče so bile zaprte, prav tako žičnice. To pomeni, da smo morali vse vzpone opraviti peš in na poti nismo mogli računati na topel obrok ali pijačo v koči. Če si v Dolomitih vajen obiskovati športne trgovine in nakupovati pohodniško opremo (kot smo navajeni mi), te bo morda razočaralo tudi to, da je bilo veliko trgovin zaprtih.
Trgovine z živili so delovale normalno, zato z osnovno oskrbo nismo imeli težav.
Za nas je bilo pozitivnih plati precej več kot negativnih. Mir, čudovita narava, prazne poti in občutek, da imamo gore skoraj zase, so odtehtali vse minuske.
Vseeno pa je pomembno vedeti, da so dnevi so krajši, visokogorske poti so lahko zasnežene, številne poletne storitve pa ne obratujejo več. Pred vsako turo je treba preveriti razmere in načrt prilagoditi dejanskemu stanju na terenu.
Naš tridnevni pohodniški načrt v Dolomitih na kratko
| Dan | Pohod | Razdalja | Vzpon | Čas hoje |
|---|---|---|---|---|
| 1. | Lago di Fedaia – Porta Vescovo | 9,5 km | 540 m | 3 h |
| 2. | Mazzin – Passo Dona – Lago Antermoia | skoraj 15 km | 1.200 m | približno 6 h |
| 3. | Passo Sella – Friedrich August – Col Rodella | 9 km | 492 m | 4 h |
Podatki so povzeti po naši izkušnji. Časi so okvirni in se spreminjajo glede na tempo, postanke, vreme ter stanje poti. Nadmorske višine in višinske razlike so približne.
Če načrtuješ (jesenski) obisk Dolomitov, upam, da ti bodo naši opisi pomagali pri izbiri pohodniških poti. Predvsem pa si zapomni, da v gorah ni najpomembneje doseči vrha, temveč se varno vrniti domov.
Srečno na poti! 🏔️
