Gran Paradiso, 4061 m

Po Grossglocknerju zaradi vremena niso uspeli na Mont Blanc. Minili so trije tedni zato… Druga aklimatizacija (ker je šla prva v nič) se je začela z dolgo vožnjo do Nacionalnega parka Gran Paradiso. Prvi dan je bil za ogrevanje nog. Dve uri hoje v hrib po lepi stezi do koče Vittorio Emanuele II. Sledil je popoln odklop. Glede na to, da smo zjutraj štartali ob 4h je prosto popolne prišlo prav. Popoln odklop tudi zato, ker ni bilo omrežja.

Nisem zmogla popoldanskega spanca, ker je bilo preveč ropota (pa tudi sicer nisem ravno od dremeža). Smo se pa sončili, listali revije in knjige, pa odigrali nekaj partij remija. Potem je sledila večerja (pašta, pire in goveje meso pa za sladico hruška v kompotu) in briefing. Spanec na 2753m je bil dober (cena polpenziona na osebo je 50€). Dobili smo sobo za štiri z res udobnimi posteljami. Že prejšnji večer smo si pripravili nahrbtnike in pustili termose, da so nam jih zjutraj napolnili z vročim čajem. Budilka je zvonila ob 3.30h.

Zajtrk ob 4h zjutraj. Topla oblačila, zunaj se blešči slana, rokavice, gamaše, pasovi. Lučke gor in gremo. Takoj za kočo se začne sneg. Prvi del zmoremo brez derez. Potem, ko se zdani si pa damo dereze. Malo višje gor nas Andrej in Marija še navežeta. Strmo je. Začne tudi pihati in mi smo v senci. Sneg je lepo zmrznjen in oprema res dobro prime. Razgled je veličasten. Počutim se varno in samo uživam v hoji, v razgledu, v jutranjem svitu samo vmes me sneg, ki ga nosi veter malo zbada po licih.

Po dobrih štirih urah smo že na vrhu. Malo gneče je, ker je vrh res majhen. Sicer pa kljub temu, da smo junija še vedno vse v snegu. Na vrhu smo veseli, da je bil dosežen in da smo vsi brez večjih težav z višino. Poslikamo se in nadaljujemo dol, da lahko na vrh pridejo še drugi. Na sedlu nekaj pojemo in potem sledi spust. Najprej do koče, kjer si vzamemo uro pavze, mokro opremo nastavimo soncu. Pospravimo dereze, gamaše in pasove.

Sledi samo še spust po kopni stezi v dolino. S 4060m na 1960m. Krasna tura je bil ta Gran Paradiso. Praktično nič izpostavljen (razen nekaj zadnjih metrov pod vrhom). Zadovoljni in srečni se popoldan stuširamo v hotelčku in ob večerji spet planiramo kako in kaj za naslednji dan. Zdaj bo šlo zares, že jutri bomo nekje pod Mont Blancom.

Nazaj na spletni dnevnik

Napišite komentar