Iz puščave smo se odpravili v oazo. Kraj Tinghir ali Tinerghir. Ob reki so njive, palme, kmetijstvo, ob robu pa hiše. Najbolj so nas zanimale hiše iz slame in gline. Tako močno, da smo si jih šli ogledat čisto od blizu. Peš skozi oljčne nasade. Nekaj hiš je bilo podrtih, najverjetneje zaradi vode oz. poplav.
Tu smo ostali dve noči, ena bi bila čisto dovolj. V bližini mesta smo si ogledali kanjon Toudra. Tam smo bili že takoj zjutraj in se izognili gneči. Visoke rdeče in oranžne skale so raj za plezalce. Parkirali smo čisto na začetku in se sprehodili skozi kanjon. Bili smo ravno na volji za še malo hoje zato smo se odličili, da pot nadaljujemo levo navzgor po lepo shojeni stezici. Pot se je lepo vzpenjala po tipični maroški pokrajini: 50 odtenkov oranžne. Na neki točki smo se odločili za malico. Najprej je proti nam prišel osliček, potem pa se dve berberski deklici. Prosili sta za hrano, a sem žal imela samo prigrizke za nas. Potem sta videli, da imam vlažilne robčke in sta prosili zanje. Vsaki sem dala dva in hiteli sta se umivati. Te kar zaboli srce…
Po poti nazaj smo našli te iste robčke, porabljene, zavržene kar tam ob poti. Tako pač to je tam- umazano. Polno smeti. Vidiš kokoši kako se pasejo na prostem, a hkrati brskajo med plastičnimi vrečkami, praznimi plastenkami, konzervani, itd. Škoda, ena velika žalost in škoda, a kaj ko njim to najverjetneje niti na misel ne pride. Na drugi strani pa se da čisto vsa živila kupit na rinfuzo (tako na tržnici kot tudi v fancy supermarketu).
Popoldan isti dan sem si res želela sprehoditi po oazi. Po stezicah mimo obdelanih njiv, večinoma so počivale in čakale na pomlad. Mimo nešteto oljk. Mimo nešteto datljevih palm. Realno pa tudi mimo dimnih oblakov, ki jih je ustvaril Urban, ko je brcal in tekal po pesku. Pustila sva otroku veselje, da je le hodil sam.
Naslednji dan smo obiskali še en podoben kanjon: Dades. Veliko manj turističen in do njega pelje najbolj slavna cesta v Maroku. Izredno fotogenična!
Otroka sta nama spala po poti nazaj, prenočili smo v eko kampu, v kočici s slamnato streho v kraju Ouarzazate. Še ena oaza, tu smo obiskali grad in muzej s filmskimi rekviziti. Z Vasjo sva prav uživala v scenah iz Gladiatorja, Kleopatre, itd. Vse izdelano iz mavca, a na prvi pogled kot, da bi bilo tapravo.
Naslednji dan smo s Hassanom raziskovali Ait Benhaddou…