Tenerife: gorovje Anaga, 1. del

Že, ko sem prvič obiskala Tenerife (v popolnoma drugačnem življenjskem obdobju- kot najstnica) se mi je najbolj dopadlo ravno tu na severu- večinoma pa vsi hodijo na jug… Takrat sem si najbolj zapomnila plažo Playa de las Teresitas. Gre za umetno plažo s peskom iz Sahare in valobranom. Top! Zame pač tisto tapravo morje mora bit mirno (na Tenerifih je to redkost, ker so povsod valovi) in tiste črne plaže žal tudi niso buhvikej. Torej sem največ dni bookirala tu blizu te plaže, ker se mi je zdela najboljša za kopanje- sploh s tamalimi. Na koncu, uganete kakšen je bil naš izkupiček kopanj (ma ne tistih pod tušem)? 

Smo bili pa navdušeni, da smo tako blizu gorovja Anaga. Vrhunska baza.

V tej objavi opišem naš najdaljši pohod na Tenerifih. Mislim, da niti mojemu tatatu ni žal, da je malo potrpel in nosil 20 kilski rucah. Zgodaj zjutraj smo se iz San Andresa odpravili do kraja kjer se svet konča: Afur. Pot do tam je bila ozka in ovinkasta, čudoviti razgledi na popolnoma drugačen svet. Prepadi vse naokoli, v ozadju morje in zelo redko poseljeno območje. Nismo veliko googlali kako izgleda ipd. Na parkirišču smo bili prvi, bila je še senca, vetrovno. Oblekli smo se in sledili oznakam za Barranco Afur. Pot nas je vodila navzdol. Po poti smo opazovali njive. Precej oddaljene od vasi ampak lepo obdelane. Urban je prvi zaslišal koze in res smo jih srečali, pa tudi njihovega pastirja. Kmalu smo zagledali reko. Prvič na Tenerifih, lepa mala rekica. Ta nas je potem spremljala celo pot do obale. Hodili smo ob robu soteske po prav lepi stezici. Vedno bolj se je odpirala dokler nismo prišli do obale.Od začetka se je zdelo, da gre pač za še eno plažo. Nato smo pa zagledali kontrast modrega morja in neba s temnimi kamni na plaži in nad nami klif. Na srečo smo bili prvi in smo se v miru poslikali in pomalicali ob butanju valov. Šele potem so prišli ostali turisti. Meni je tale pot najbolj ostala v spominu, razgled na koncu je poplačal vse kapljice potu za nazaj. Nazaj je pomenilo tudi navzgor in prišlo je sonce. Pot je sicer krožna in dolga 12km, mi smo malenkost skrajšali in prehodili 6 kilometrov (kdo bi nam zamerili?). Za nazaj smo srečali celo skupino šolarjev pa tudi precej turistov. Vrhunsko!

Popoldan smo šli pogledat glavno mesto in slavno opero, podobno Sydneyski. Obiskali smo tudi mestni bazen. Izkupiček kopanj? 2. Jaz in Urban sva se kopala v bazenu, Urbana ni niti malo motilo, da je bila voda precej hladna. Meni je bilo za zaplavat super, mama pa se nikakor ni mogla odločiti in je ostala na kopnem. O tatatu in vodi raje nebi… Bazen zaprejo kar zgodaj in Urban je užival v čolnih (imajo take čolne za otroke, da jih mame lahko vozijo po nizkem bazenu), malo pred zaprtjem pa so jih pospravili in revček je želel še. “Mama jeskt”, “Urban ma ne morem, zapirajo bazen in so pospravli čolne, zdej bomo počasi šli domov”, “Mama jeskt”, “Urban ne morem, vidiš da so pospravli in zaklenili”, “Mama jeskt kluč”, in tako naprej :).

Naslednji dan smo spet raziskovali gorovje Anaga. To območje nam je bilo res fantastično…

Nazaj na spletni dnevnik

Napišite komentar

Upoštevajte, da morajo biti komentarji pred objavo odobreni.