Bovec ni najbolj prijazno izhodišče za družine, ki želijo v hribe. Večina tur je dolgih in napornih. Tudi mi smo tako kar nekaj let ponavljali ene in iste enostavne poti in vzpone. Na srečo smo lani odkrili nov vrh: T3lier (prevod: krožnik). Označil ga je domačin Hari in ta vrh se mi zdi enkratna pridobitev za Bovec in okolico.
Izhodišče: Mrliška vežica v Bovcu (pri pokopališču, naslov je Klanc 31). Nekaj parkirnih mest je tam v bližini.
Čas hoje: 1 ura oz. z malimi planinci malo dlje. Nekaj potrpežljivosti in vzpodbudnih besed bodo potrebovali, da bodo premagali strmino.
Zahtevnost: Pot je precej strma. Zadnjih nekaj metrov rahlo izpostavljena in ozka. Sicer pa večino leta kopna in je primerna za otroke v nahrbtniku ali starejše od štirih let.
Zanimivosti: Na poti boste našli cel kup vojaških ostankov, kar bo tudi mulčke motiviralo.
Vrh ponuja krasen razgled na Bovec, letališče, Golobar, Svinjak, pa tudi Čuklo, Rombon in Kanin. Na vrhu so klopce, žig in vpisna knjiga.
Opis poti: Pot začnete pri pokopališču v Bovcu, se po stopnicah povzpnete do mrliške vežice, greste mimo nje in se po širokem gozdnem kolovozu začnete vzpenjati navzgor. Cesta se kasneje zoža, sledite shojeni stezi in prečkate kolovoz ter tam spet poiščete ozko stezo in po njej nadaljujete navzgor. Kasneje prispete na makadamsko pot nad kmetijo Cuder in nadaljujete še nekaj sto metrov navzgor in kmalu na kamnu zagledate zelega smejkota. Na levi strani opazite zelenega smejkota in se odcepite levo navzgor, po starih vojaških kamnitih stopnicah in čez mostiček. V nadaljevanju je steza lepo oznažena z zelenimi smejkoti. Čaka vas prvi vzpon, ki vas pripelje do razpotja s tablo kjer zavijete levo. Sledi drugi strmi vzpon mimo enega bunkerja in cevi z vodo. Kmalu prispete spet na križišče kjer zavijete levo. Tu se teren izravna. Najhujši vzpon je že za vami. Sledi položnejši vzpon po grebenu vse do vrha. Pot je lepo vidna in shojena. Vračajte se po isti poti nazaj.
Več idej kam v Posočju najdeš v mojem vodniku Posočje za male planince.