Če bi morala izbrati en kraj, kjer sem res čutila svobodo – bi bil to Spitzkoppe.
Puščavska tišina, oranžni balvani, polna luna in svoboda brez mej. In kasneje tudi trenutek, ko te realnost življenja domačinov resnično zadene.
Ko sonce tone
V kamp smo prispeli pozno popoldne, ko se je svetloba že začela mehčati. Vse je bilo oranžno in spokojno, ampak priznam – v kampu se nismo najbolje znašli. Parcela ni bila jasno označena, vse je bilo raztreseno čez veliko območje, tema pa je hitro prihajala.
Kar nekako smo našli prostor, postavili šotora in rekli: "Bo že." Tista noč je bila potem še precej vetrovna in če se že ni začelo najboljše se je boljše nadaljevalo.
Okno in škavne s paglavci
Zjutraj smo se premaknili bližje znanemu naravnemu oknu, ki je simbol Spitzkoppeja. In med opazovanjem tistega območja smo našli parcelo in se tja preselili. Parcelo si tu rezerviraš zelo preprosto – postaviš mizo ali stole in je tvoja.
Od tam smo se podali na raziskovanje – prosto smo se sprehajali po granitu, plezali po balvanih, in prišli do naravnih bazenčkov (nahajajo se nasproti okna- vidi se rahlo shojena stezica), v katerih se je po marčevskem dežju nabrala voda. V njih so čofotali paglavci – življenje sredi kamna. Vodič nam je kasneje povedal, da imamo izjemno srečo, saj so letos (leta 2025) po petih letih končno dočakali dež.
V dopoldan smo stisnili še ogled Small Bushman stenskih poslikav (voden ogled, ni potrebna rezervacija). Nato smo se umaknili opoldanskemu soncu in si pripravili kosilo.
O nastanku teh čudes
Spitzkoppe je stara kamnita gmota sredi ničesar. Strokovno povedano: granitna intruzija, ki je nastala pred okoli 700 milijoni let, globoko pod zemeljsko skorjo. Z erozijo je bilo vse, kar je bilo nad njo, odstranjeno – in ostal je ta osameli masiv. Najvišji vrh doseže 1784 m, zato mu pravijo tudi Matterhorn Namibije.
Zgodbe, zapisane v skalo: ljudstvo San in poslikave Spitzkoppeja
Ljudstvo San – pogosto poimenovani Bušmani – so tu živeli dolgo pred nami. Pravzaprav so najstarejši avtohtoni prebivalci južne Afrike, njihova zgodovina na tem območju sega več kot 20.000 let nazaj.
San ljudje so bili lovci in nabiralci, izredno prilagojeni življenju v surovem okolju puščave in savane. S svetom niso komunicirali skozi besede na papirju, ampak skozi slike. Njihove stenske poslikave so bile nekakšna mešanica umetnosti, zapisa in duhovnosti – v njih so upodabljali živali, ljudi, lovske prizore, rituale in simbole, katerih pomen še danes ni povsem jasen.
Na območju Spitzkoppeja so ohranjene nekatere najlepše in najstarejše poslikave v Namibiji. Pigmenti, ki so jih uporabljali, so bili naravnega izvora – rdeča okra, oglje, živalske maščobe, nojev rumenjak in beljak.
Slikarije so čudovite in zanimive zato toplo priporočam ogled.
Ogled in reality check
Popoldan smo se skupaj z vodičem povzpeli do višje ležečih poslikav t.i. Chain Bushman Paintings, kamor se dostopa ob jeklenici. Ogled je možen samo z vodičem in je že vključen v ceno kampa. V območju je sicer možnih še več vodenih ogledov.
Naš vodič je bil izredno prijazen, topel, podal pa nam je tudi nekaj res pomembnih uvidov. Med drugim to, da je letos prvič po petih letih padel dež, in da je narava po tem dogodku dobesedno oživela.
Po ogledu nas je prosil, ali ga lahko zapeljemo do njegovega doma. Nismo vedeli, kaj pričakovati in v resnici nas je kar malo šokiralo. Pokazal nam je svojo »hišo«, ki je bila v resnici zbita iz pločevine. Glede na to, da je šlo za zaposlenega v kampu in vodiča nas je šokiralo, da nima niti sezidane hiše. Povedal nam je, da ima vrt, a da na območju ne uspeva prav veliko zelenjave. Tudi sadje ne. Omenil je rdečo peso in korenje. Tudi govedo je skoraj izginilo iz tega območja zaradi suše.
V bližnji vasi je šola, ki jo obiskuje približno 300 otrok.
Kamp
Kamp v Spitzkoppeju je preprost, razgiban, in raztresen po naravni pokrajini. Vsaka parcela je kot svoj mini svet med skalami in na voljo je veliko zasebnosti.
🔌 Ni elektrike.
🚿 Ni vode pri parcelah.
💧Vodo moraš poiskati ob recepciji – in jo res varčevati.
Na vsake toliko najdeš WC na štrbunk, tuši in pomivalni/umivalni prostori pa so ob recepciji – čisti, urejeni in čisto dovolj za puščavsko kampiranje.
Območje sem fotografirala kot zmešana – svetloba, kontrasti, teksture, otroka, ki skačeta po skalah. Čudovito. Upam, da se razbere tudi skozi fotografije.
Če greš tja…
– Pridi pred sončnim zahodom, da se lažje znajdeš.
– Prinesi svojo vodo in power bank, če rabiš elektriko.
– Vodiča za daljše pohode si rezerviraj že ob prihodu.
– Čevlji z dobrim oprijemom so obvezni.
– In vzemi si čas. Tudi za pogovor z ljudmi.
Spitzkoppe je kraaaasen!
