Zadnji dan v Maroku smo raziskovali rimske ostanke mesta Volubils. To naj bi bilo glavno mesto Mauretanije.
Imeli smo dež pa tudi nekaj sončnih žarkov. Vzeli smo si kar dobri dve uri, območje je res zanimivo in zelo, zelo veliko.
Mesto so zgradili na rodovitnem območju že 3 stoletja p.n.š. Obsega 42 hektarjev. Mesto je pod Rimljani imelo baziliko, slavolok zmage in tempelj. Ker je pridelava olivnega olja cvetela so se tu naselili številni bogataši in zgradili svoje vile polne mozaikov. Vasko je bil nad mozaiki navdušen. V 18. stoletju je bil velik del mesta porušen zaradi potresa. V 19.stoletju, ko je bil Maroko pod Francozi so le-ti obnovili in izkopali številne mozaike. Danes je v UNESCU in velja za najlepše ohranjeno rimsko mesto na obrobju. Ravno zaradi te lege na obrobju Rimskega imperija se najverjetneje ni še bolj razvilo.
Mesto je imelo vodovod in z vodo so napajali številna privat in javna kopališča. Mi smo se sprehodili do glavnih vrat s tremi oboki in mimo številnih oljnih stiskalnic/mlinov. Do zdaj so odkrili 58 stiskalnic.
Res, res, res smo se nadejali zgodovine. Nama so všeč taki zgodovinski ogledi. Prav lepo je bilo videti nekaj nam bolj poznanega in čisto drugačnega od maroške islamske arhitekture.
Popoldan smo imeli res mrzlo in deževno vreme. Prespali smo v mestecu Moulay Idris, tam smo nakupili še nakej dateljnov, mandljev in mandolatov. In si na ulici še zadnjič privoščili pikantna a zelo zelo okusna mesna nabodala v lepinji. Naslednji dan smo se že zjutraj odpeljali na letališče in potem nazaj domov. Ob prihodu v Treviso je bilo Urbanovo prvo vprašanje:“Mama, kaj gremo u nou hotel?”. Ja lupči, en drugi bot.