Iz Casablance smo se zapeljali do Chefchaouena. Sliši se enostavno ampak pot je bila dolga 320 km in vožnje za eč kot 4 ure. Smo si pa vsaj ogledali še sever države, ki je čisto nasprotje peščenega juga. Ta del je zelen in v celoti kmetijsko obdelan. Tu pridelajo hrano za celo državo. 
Za en postanek smo si izbrali gradbišče, da si je Urban lahko ogledal rovokopača. Klari je pa delavec prinesel granatno jabolko in od tu dalje smo ga pili in jedli vsi, mjami.
Mestece je zaprto za promet in Vasko je spet izvajal svoje adrenalinske manevre, da smo dobili parkirišče. Niti ne bom opisovala, ker je bilo podobno kot v Casablanci… Jaz sem bolj za gremo peš kakšen meter ali 100 več kot bom vozil po 20% makadamskem klancu širokem za dva osla samo, da pridem točno tja kamor me vodi google maps.
Skratka, prišli smo do modrega mesta. Ta točka je bila takoj na drugem mestu mojega must see seznama v Maroku. Naloženi s prtljago smo se peš odpravili do našega apartmaja. Ko smo prispeli tja pa je bila tik pred našimi vrati vrsta za fotografiranje. Izbrali smo si čisto osnovno nastanitev ampak na najbolj fotogenični uličici v mestu. Mi smo se fotografirali že takoj zjutraj preden se je ostali del mesta prebudil.
Po Chefchaouenu smo se potem sprehajali oblečeni v vse kar smo imeli s sabo. Bilo je precej mrzlo. Sploh zjutraj preden je posijalo sonce. Imeli smo tako kjut stanovanjce z res krasno teraso in razgledom na mesto in bližnje hribe.
Počeli nismo nič posebnega. Se sprehajali med uličicami, dobro jedli in barantali in kupovali spominčke. Jaz sem si končno dala narediti kanin tattoo.
Chefchaouen leži na nadmorski višini 564m, spada med gorovje Rif, ki je poznano po nasadih kifa (marihuane). Popularna destinacija za mlade. Vasko je dobil kar nekaj ponudb za joint. Večinoma smo bili vsi skupaj, mlada družinica pač. Ko pa je Vasko šel na cigaret (večinoma se odmakne malo stran) so mu takoj začeli ponujat travco.
Zakaj je modre barve? Obstaja več teorij. Modro naj bi si izbrali judje, ko so pobegnili pred Hitlerjem v Chefchaouen. Modra barva naj bi odganjala komarje. Zadnja teorija pa pravi, da so si izbrali modro ker predstavlja morje in nebo.
Vsekakor so izbrali dobro, ker je mesto res polno turistov. Veliko špancev, ker je blizu Ceuta, pa tudi kitajcev, ki najverjetneje pridejo po 1001 fotografijo.
Mi smo uživali na glavnem trgu, pregledali vse male modre ulice in zraven srkali sok granatnega jabolka. Tu smo končno našli maroške krofe, o maj gad, nekaj najboljšega! V vrsti skupaj z lokalci smo čakalo pol ure, dobili sveže in vse zmazali. Mmm…
Od tu smo se počasi vračali nazaj proti Fesu, še Volubillis in domov!