Camino Krk

GLAVNE INFORMACIJE

Camino Krk je krožna pohodniška pot, ki poteka po otoku Krku. Dolga je 150 km in sledi obstoječim pohodnim in kolesarskim potem.

Pohod Camina Krk je razdeljen na 7 etap, kar pomeni 7 dni hoje.

Začetna točka je v glavnem mestu Krk, konča pa se v Korniču pri Punatu, 5 km pred mestom Krk.

ZAKAJ SVA SE ODLOČILI ZA CAMINO KRK?

Mama je želela pot prehoditi, ko bo šla v penzijo. Meni se je ideja zdela zelo izvedljiva: Krk je blizu, camino je kratek. Zakaj bi odlašale?! Gremo še letos!

KDAJ SVA SE PODALI NA CAMINO KRK?

Planirale sva takoj po 1. maju, a je bilo žal maja 2023 veliko dežja in sva čakali okno lepega vremena vse do konca maja. Po ugodni vremenski napovedi sva na hitro vse spakirali v nahrbtnik in se podali novim dogodivščinam naproti.

Kako rešiti logistični problem po otoku in nadaljevati z etapami?

Zame je bila edina opcija spanje v šotoru in nadaljevanje od etape do etape. Ker infrastrukture za romarje ni, sva se odločili za kampiranje. Velika večina romarjev sicer izbere bazo in poišče prenočišče, ki nudi spanje ter vožnjo na začetek etape in potem tudi vožnjo s cilja etape nazaj v apartma.

Najina izbira je bila fizično težja, ker sva vedeli, da nahrbtniki z vso opremo za kampiranje ne bodo lahki, a hkrati se nama je zdela ta varianta zanimiva, saj po končani etapi enostavno nadaljuješ pot naprej od tam, kjer si jo prejšnji dan končal. 

Je pa kampiranje izven kampov na Hrvaškem prepovedano. Pametno sva izbirali kotičke kjer sva prespali: na samem, kjer nisva nikogar motili. 

Pojavilo se nama je vprašanje, kje pustiti avto za cel teden? Pa sva ga pustili v mestu Krk na parkirišču pred trgovskim centrom Plodine.

 

ETAPE

1. ETAPA: KRK-DVORI SV. JURIJA-PICIK-SKRBČIČI-BRZAC (16 km)

Ko sva stopili iz avta, naju je zadela popoldanska vročina. Oblečeni in obuti sva že bili, le še nahrbtnik na rame in gremo novim dogodivščinam naproti. Krenili sva po glavni cesti proti kraju Vrh in kmalu na stranski cesti zagledali prvi modro rumen znak, ki označuje Camino.

Prvi dan sva kar hodili in hodili, rekli sva si, da do kamor prideva, prideva, brez plana. V neki vasi sva iskali vodni vir, saj sva zaradi vročine kar dobro spraznili zalogo. Prijazni domačin nama je brez problema dotočil rezervo, takoj ko sva ga povprašali.

Poti se nama je za prvi dan nabralo kar 16 km in ker je kmalu že padel mrak, sva okrog 20. ure iskali v gozdu primeren prostor za prenočiti. Zaradi poznega odhoda od doma tistega dne nisva imeli možnosti nadaljevati poti do kampa Glavotok.

Udomačili sva se kar v lepem gozdu, sicer zaraščenem, a ob križišču poti je bilo dovolj prostora za najin šotorček. Skuhali sva večerjo - juho iz vrečke, dodali šparglje, komarček in malo paštice. Vlogo kuharice je ves čas Camina imela Adrijana, jaz se v kuhinjo nisem vtikala. Imela sem drugo funkcijo: postavljanje spalnice (šotora, blazin in spalnih vreč). 

Spotoma je kuharica vsakodnevno nabirala zelišča in poskrbela za vsakodnevne sveže vitamine. V naravi je bil v tistem času na voljo komarček, šparglji, lovor, rožmarin, šetraj, žajbelj.

V gozdu so naju takoj začeli napadati komarji, in po večerji sva se hitro odpravili na zaslužen počitek. Zaspali sva ob lajanju srnjaka.

 

2. ETAPA: BRZAC-MILOHNIČI-SV. KERŠEVAN-FUMAK-PORAT-MALINSKA (24 km)

Ob zgodnjem jutranjem petju ptic sva se prebudili in pojedli zajtrk - čaj s sveže nabranimi zelišči, medom, maslom, in marmelado. To je bil najin vsakodnevni zajtrk. Ob 6. uri sva že krenili proti Malinski.

Prvi postanek in malico sva si privoščili ob cerkvici Sv. Kerševan v senci črnega hrasta. Nadaljevali sva do razgledišča Fumak, ki je umetno narejen kot svetišče nekega domačina, ki je živel v tujini. Uredil ga je v zahvalo Bogu po hudi nesreči v gozdu.

Najin cilj današnje etape je bil kraj Malinska, obmorski kraj z manjšim kampom Draga (samo za avtodome). Komaj sva dočakali Malinsko, sploh jaz sem bila res lačna, zato sva takoj ob prihodu v kraj (prepoteni) poiskali prvo konobo in naročili vsaka svojo porcijo kalamarov. Gostiteljico kampa sva komaj prepričali, da naju je sprejela v kamp. Imeli sva ogromno parcelo na katero bi šlo še vsaj 5 najinih šotorčkov, kar je bilo videti res smešno.

Po dveh dneh hoje nama je zelo pasal osvežujoč tuš. V kampu sva imeli vse v uporabo: zunanjo kuhinjo, vrtno mizo s senco, kjer sva počivali in načrtovali za naslednji dan.

 

3. ETAPA: MALINSKA-OMIŠALJ-KAMP PUŠČA (25 km)

Tretja etapa Camina Krk je dolg in krasen sprehod ob morju. Lepo urejena Rajska cesta vodi pohodnike, tekače, in kolesarje tik ob morski obali do mesta Njivice.

Vzeli sva si čas le za kratek počitek na jutranji prazni plaži in čakalo naju je še precej kilometrov ta dan. Zadnji del poti do Omišalja naju je dolg asfaltni predel ceste, po vročini kar precej utrudljiv.

Iskali sva senco za krajši počitek. Prispeli sva do arheološkega parka Fulfinum Mirine z ostanki rimske naselbine, še vedno dobro ohranjene rimljanske bazilike.

Do starega mestnega jedra Omišalja se je bilo potrebno povzpeti po starih kamnitih zidanih stopnicah, in komaj sva čakali, da si privoščiva kosilo ter počitek. Kosilo v starem mestnem središču je bilo dobro, privoščili sva si dolg premor.

Ta dan sva si morali nabaviti novo zalogo hrane za naslednji dan. Sledilo je iskanje kje nadaljevati pot, tu sva se z oznakami kar precej iskali, nikakor nisva našli starih stopnic do rive. Stara in lepo nadelana kamnita pot naju je potem pripeljala do morja. Našli sva prazno obmorsko rivo, šli direktno v senco, se slekli in skoči v morje za ohladitev. Prijetno je bilo, kljub mrzlemu morju…

Čakala naju je pot naprej, morali sva priti do kampa Pušča, ki je par kilometrov oddaljen od Omišalja. Prispeli sva pozno zvečer. Postavitev šotora, večerja, in spanje. Problemi so se za Adrijano začeli ponoči, ko so prišli tuji motoristi na parcelo zraven naju. Dovolj je bilo žaganja, pograbila je spalno vrečo s podlogo ter poiskala miren kotiček za spanje. Odlično rešitev je predstavljala prazna oddaljena mobilna hiška s streho in teraso. Tam se je dalo spati. Ta odločitev je bila vrhunska, le spočit in naspan lahko nadaljuješ camino.

 

4. ETAPA: KAMP PUŠČA-ZALIV VOZ-JAMA BISERUJKA-ČIŽIČI-SOLINE-KLIMNO (19 km)

Tudi ta dan sva vstali ob petih in štartali iz kampa Pušča ob šesti uri. Pot naju je vodila po široki makadamski vodovodni poti do Krčkega mostu.

Adrijana je med potjo sušila nogavice na nahrbtniku in ob počitku spoznala, da je izgubila eno, in to ravno tisto, ki je ni žulila. Groza! A nazaj nismo šle...

Kako mogočen je Krčki most, vidiš šele, ko si pod njim. Prispele sva do zaliva Voz, do nekdanje luke, kamor je na Krk vozil trajekt do leta 1980. Zapuščena luka, edini obiskovalci so v tistem času so bili avtodomarji, ki jim mir in stik z naravo veliko pomenita.

Čakal naju je precejšen vzpon do zgodovinskega kraja Bačva s kamnito, lepo urejeno kapelico. Tu sva si malo odpočili in nadaljevali pot ob velikem nasadu smilja do asfaltne ceste, ki je nekoč povezovala trajektno luko.

Od tu dalje pa naju je čakala kar štiri kilometre dolga čista pustinja, sam kamen in kraški teren in sončna pripeka. Najin postanek z okrepčilom sva končno pričakali v senčki edinega borovca pri jami Biserujka. Tu sva srečali turiste, ki so prišli na ogled jame.

Vedeli sva, da bo pot do Čižičev, Solin in do Klimna naporna, bil je čas opoldanske vročine. Današnji cilj je bil kamp v Klimnu. Na račun podaljšanja etape prejšnjega dne, sva to etapo končali zgodaj in to že ob 12:30. Srečni, v pričakovanju, da naju čaka dolg popoldan in večer. Najprej sva si privoščili kosilo, nato sva postavili šotor, sledilo je kopanje in poležavanje na plaži, delanje planov za naslednji dan. Kamp Klimno je lepo urejen. Gre za manjši kamp s polno sence in z obzidanimi parcelami. Cel popoldan sva počivali, dali vse štiri od sebe, mazali mišice... Razkomotili sva se po celi parceli, ležali na podlagah na pol v senci, na pol na soncu, napeljali štrik, oprali in posušili perilo. Popoldan sva si šli raztegnit noge do bližnjega marketa v kraju Klimno, kjer sva kupili hrano za naslednji dan.

Zvečer pa pisanje in javljanje po družbenih omrežjih, telefon sva imeli poln, saj so nama dovolili polniti na recepciji... in kmalu se je bližal večer ter čas za spanje.

 

7. ETAPA: PRELAZ LIPICA-OBZOVA-PUNAT (15 km)

Spali sva super, le veter nama je dajal glasove… bilo je kot nekje visoko v hribih.

Zjutraj sva spakirali in veseli pričeli dan, saj je bila to najina zadnja etapa. Ja, hitro je minilo vse skupaj… že sedmi dan sva na poti.

Do najvišjega vrha Krka, 568 m visoke Obzove, sva imeli skoraj 200 višinskih metrov. Tisti dan sva na vrh prispeli prvi, a kaj kmalu je proti nama že prihajal kolesar. Katere narodnosti je bil, ni težko uganiti... Par besed z Wajdovcem in ponudil se nama je, da naju fotografira.

Do Punata naju je čakal le še dolg strm spust po še vedno ostrem kamnitem kršu. Treba je bilo šparati kolena. V Punat sva prispeli, ko so meščani, vsi zrihtani, hodili k nedeljski maši. V mesto sva prišli že ob 10:00. Privoščili sva si počitek s kavico in rogljičkom v prijazni kavarnici ob rivi. Tu sva rekli natakarju, da prideva še, saj sva za kavo plačali kar dvakrat manj kot v Baški. Ni se nama mudilo, saj sva prejšnjo etapo zelo podaljšali in hkrati zelo skrajšali to zadnjo.

Ob novi kolesarski stezi sva prispeli do cerkvice Sv. Dunat, ki leži čisto na začetku Punata. Tu sva si odpočili, ovekovečili spomin na najin skupni podvig z dnevnikom in žigi Camino Krk, ki sva jih zbirali po poti. Vseh žigov nisva našli, a to nama ni bilo tako pomembno, bolj pomemben je bil nasmeh na koncu s priznanjem, da nama je podvig uspel.

Opravljeno!

 

In ostal nama je še zadnji problem. Kako priti do Krka in do najinega avta?

Jaz sem razmišljala o hoji dalje po kolesarski stezi do mesta Krk. Adrijana se je uprla in nikakor ni hotela sprejeti, da bi v tej vročini hodili še 5 km po asfaltu. Zato sem sprejela odločitev, da bom kot mlajša udeleženka prej dobila prevoz kot starejša, vzela sem ključe in denarnico, prečkala cesto, šla na avtobusno postajo in pričela štopati. Štop sem dobila takoj, in še preden se je starejša kaminašica pri cerkvici v senčki na zidu odpočila, sem že pridrvela z mojim malim Citroenom. O krasno, avto imava, 7 dni je počival in naju čakal, super, logistični vozelj je zaključen.

Odšli sva na plažo, se malo odpočili, in čakalo naju je še zelo dobro zaključno kosilo v Korniču.

 

Zanimivosti na poti:

• V vsakem mestu sva iskali elektriko za polnjenje telefonov, a na žalost so bile vse mestne vtičnice brez elektrike. Rešitev sem potem našla v cerkvah.
• Ves čas sva iskali vodni vir, najbolj po vaseh. Vodo sva tudi ukradli pri eni hiši, ki je imela napeljan šlauf za zalivanje. Tudi na pokopališču je prišla v poštev.
• V kampu Klimno je bil najin sosed neki Nemec. Ko sva prispeli je najprej tiho opazoval in gledal kje sva pustili avto, mogoče kolesa, avtodom... Ni mu šlo v račun. Potem pa  naju je vprašal kje imava kolo in sva mu povedali, da hodiva peš, po 20 km na dan, je ostal odprtih ust. Kasneje je vsem prijateljem na plaži kazal ti dve čudakinji.
• Ko sva prišli v Kamp Pušča, naju je receptorka takoj opazila in takoj vprašala, če sva kaminašici. Tudi ona se je takoj pohvalila, da je prehodila Camino pred 14 dnevi. Dala nama je popust na nočitev. 
• Kljub mrzlemu morju sva se že maja kopali v morju, kjer se je le dalo.
• Na poti je bilo ogromno pajčevine zato sem celo pot hodila z vejico pred obrazom. 
• Ko sva se vračali domov mi je mama toliko časa težila, da greva iskat njeno izgubljeno nogavico, da sem ji ustregla in nogavico sva našli! :) Čakala naju je cel teden. 
• Na poti sva srečali samo dve pohodnici. 
• Pot je zelo lepo označena, težave sva imeli le v mestih. Tam so se oznake porazgubile. Nisva uporabljali aplikacije ampak samo fizičen zemljevid.
• Knjižico za žige in zemljevid nama je zelo prijazno dostavila Tamara (ki je pot že prehodila pred nama), tako da nisva iskali odprtega TICa (knjižico za žige dobite v TICih v večjih krajih na Krku). 

 

KAJ VSE SVA NOSILI?

Najin nahrbtnik je tehtal z vso opremo čez 13 kg.

S seboj sva vzeli pohodne palice (Adrijana) in dobre nizke pohodne čevlje, spalno vrečo, podlogo za spanje, šotor, gorilnik, bombolo, posodo za kuhanje, le lonček s pokrovom ponvice, lonček, žlico, vilice, nož, cedilo za čaj, vžigalice.

Z oblačili nisva pretiravali, najnujnejše kar sva uporabljali vsak dan: le kratke hlače, majico ali kanatero, in seveda obvezna vetrovka ter dolge hlače.

Za prva dva dni sva morali imeti tudi zalogo hrane: med, marmelado, maslo, domač čaj, juho, pašteto, piškote, tuna, sirni namaz, kruh, tablete z vitamini za vodo za pitje. Mini lekarnico in mini kozmetiko.

Obuti sva bili v nizke pohodniške čevlje, v nahrbtniku pa sva imeli tudi sandale za proste popoldneve in zračenje utrujenih nog. 

STROŠKI

Bili sva zelo skromni. Zapravili sva samo za bencin, zelo majhne nakupe po mestnih marketih za vsakodnevne potrebe, vsak dan toplo kosilo v restavraciji s pijačo s ceno od 30 do 45 EUR (za dve osebi), dve kavici, nekaj lekarniških tablet ter trikrat spanje v kampih.

Skupaj na osebo okrog 170 EUR.

Statistiko kilometrov, višinskih metrov in čas hoje pa najdeš spodaj. 

 

Na voljo sva za dodatna vprašanja na socialnih omrežjih in upava, da koga od vas navdušiva in se odpravi na čudovit Camino Krk! 

Adrijana in Nika