Tritedensko potovanje v Grčijo smo začeli v soboto, konec aprila 2024, z vožnjo čez Hrvaško, Srbijo in Makedonijo. Prvi dan smo prispeli, se najedli in prespali v Leskovacu (rezervirali smo kar guesthouse). Na vsaki od mej smo čakali približno eno uro. Težav na carini nismo imeli, čeprav je carinike zanimalo, kaj vozimo na strehi. Hvala bogu, nam ni bilo treba odpirati in kazati (ker bi potem to kar en lep čas nazaj pospravljali) šotora in prtljažnika. Welcome to Hellas smo zagledali okrog enih popoldan.
Celotno naše potovanje smo posvetili raziskovanju naravnih in zgodovinskih znamenitosti: hribom, pohodnim potem, sprehajalnim potem, manjšim krajem, plažam, gradovom, utrdbam in arheološkim najdiščem.
Prvi popoldan in noč smo preživeli v kampu Sylvia na obali v bližini kraja Lithochoro, pod Olimpom. Gora Olimp je bila za našo družinico nedosegljiva (gre za dolg in izpostavljen hrib). Olimp se dviga do impresivnih 2.918 metrov nadmorske višine, kar ga postavlja za najvišjo goro v Grčiji. Za Grke je Olimp pomemben simbol, saj je bil po mitologiji dom bogov, vključno z mogočnim Zeusom.
Smo si pa vseeno želeli okusiti vsaj nekaj grških hribov. A kaj, ko smo pred tem morali že v lekarno. Ugotovili, da ima Klara uši. Ja, uši v strešnem šotoru. G-R-O-Z-A. Naša prva izkušnja s temi žvercami, kakšen dober tajming so si izbrale... Pa še to sem ugotovila čisto naključno, nek materinski instinkt. Prvi dopoldan smo tako porabili, da smo jih odstranili, soncu izpostavili okužena oblačila, nismo pa vsega preprali. V hribe smo potem odšli šele ob enajstih.
Pohodna pot od koče Prionia do koče Spilos Agapitos
Štirideset minut vožnje po gozdni cesti, ki se ves čas vzpenja, nas je pripeljala do koče Prionia. Tam smo začeli hojo po zelo shojeni, senčni in gozdi planinski poti, ki se ves čas vzpenja. Šele zadnji del poti se je gozd redčil in ulovili smo nekaj razgleda. Naredili smo 10 kilometrov (gor in dol), nismo pa dosegli koče Spilos Agapitos. Obrnili smo se nekje na dveh tretjinah poti, potem, ko smo pohodnike, ki so se vračali, povprašali o razmerah. Višje je bilo videti še kar nekaj snega, zbirala pa se je tudi megla. Iz teh dveh razlogov hoje nismo nadaljevali. A smo vseeno začutili utrip grškega visokogorja. Žal so poti okrog in na Olimp za družine z majhnimi otroki težko dosegljive (dolge in strme ture). Se vrnemo kdaj, ko bodo noge mulčkov še malo zrasle.
Pozdravili smo Olimp in se zapeljali do čudovite Meteore...